Košarica je prazna
V kontekstu družbenih sprememb so najpogosteje prepoznani dejavniki tveganja na delovne mestu dolgotrajno sedenje (64 % delovnih mest, kar je več kot 61 % v letu 2019), ponavljajoči se gibi rok ali rok (63 % delovnih mest, rahlo manj kot 65 % v letu 2019), soočanje s težavnimi strankami, učenci ali pacienti (56 %, manj kot 59 %), ter dvigovanje ali premikanje ljudi oziroma težkih bremen (52 %, enako kot leta 2019).
Dejavniki tveganja, prisotni v podjetju (EU-27), 2014, 2019 in 2024 (nova in obstoječa tveganja) so naslednji:
-Dolgotrajno sedenje
-Ponavljajoči gibi rok ali rok
-Soočenje s težavnimi strankami, pacienti, učenci ipd.
-Dvigovanje ali premikanje ljudi ali težkih bremen
-Tveganje za nesreče s stroji ali ročnim orodjem
-Tveganje za nesreče z vozili med delom
-Časovni pritisk
-Povečano tveganje za zdrse, spotike in padce
-Vročina, mraz ali prepih
-Kemične ali biološke snovi
-Utrujajoči ali boleči delovni položaji
-Glasen hrup
-Slaba komunikacija ali sodelovanje znotraj organizacije
-Dolgi ali neredni delovni čas
-Strah pred izgubo službo
Novo vprašanje je bilo v letu 2024 dodano glede dejavnikov tveganja, ki so lahko povezani z uporabo zgoraj omenjenih digitalnih tehnologij. Zanimivo je, da sta v skladu z glavnimi dejavniki tveganja, dva najpogosteje prijavljena dejavnika tveganja, povezana z digitalizacijo, mišično-skeletne motnje (MSD): dolgotrajno sedenje (v 54 % delovnih mest v EU-27, kjer uporabljajo vsaj eno izmed omenjenih digitalnih tehnologij) in ponavljajoči se gibi (47 %) . Sledita povečana delovna intenzivnost (34 %) in preobremenjenost z informacijami (32 %). Glavni dejavniki tveganja so skoraj enaki v vseh sektorjih, njihovo poročanje pa narašča z velikostjo podjetja.
V letu 2024 je bil največ nadzora pri delu opravljenega s strani Inšpektorata pri delu na področjih gradbeništvo, predelovalna industrija, trgovina, promet…
Inšpektorat je prijel 1300 prijav. Nanašale so se na neustrezne delovne pogoje, neustrezno delovno opremo, ne zagotavljanje zdravstvenih pregledov, usposabljanje delavcev za varno delo.
Iz leta 2019 do 2024 se število prijav povečuje.
Največ kršitev je glede neustrezne vsebine Izjave o varnosti z oceno tveganja, pri usposabljanju delavcev za varno delo, uporabe osebne varovalne opreme. Največ kršitev je bilo ugotovljenih na področjih gradbeništvo, predelovalne industrije, trgovine, promet.
Ugotovljeno je bilo 14.349 nezgod pri delu (2024). 16 nezgod je bilo s smrtnim izidom, 916 je bilo težjih nezgod.
Vzroki za delovne nezgode s smrtnim izidom: Padec z višine, padec bremena na delavca, premikajoče mehanizacija, premikajoča delovna oprema, električni udar.
Smrtne nezgode po velikosti delodajalcev: Največ pri delodajalcih, ki imajo 1-9 zaposlenih, potem pri podjetjih s št. zaposlenih 10-49.
Vir: Inšpektorat RS za delo
